AI vam je odgovoril prepričljivo. Kako preverite, ali ima prav?

Odpri sliko v polni velikosti

Ilustracija: Synesis, ustvarjeno z AI.

Dober odgovor ni nujno pravilen odgovor. Preden na njegovi podlagi oddate prijavo, pošljete ponudbo ali spremenite poslovno odločitev, preverite tri stvari: vir, pogoje in posledice morebitne napake.

Predstavljajte si, da želite prijaviti podjetje na razpis. AI vprašate, ali izpolnjujete pogoje. V nekaj sekundah dobite jasen odgovor: da, prijavite se lahko, sofinanciranje znaša do 60 odstotkov, rok pa je 30. oktober. Dodana je tudi povezava.

To je izmišljen primer, ne podatek o dejanskem razpisu. A vprašanje je povsem praktično: kaj bi morali preveriti, preden bi tak odgovor uporabili?

Odgovor ima vse, kar pričakujemo od koristnega nasveta. Je konkreten, urejen in odločen. Toda nobena od teh lastnosti še ne potrjuje, da so znesek, datum in presoja upravičenosti pravilni.

Tudi OpenAI v pojasnilih za ChatGPT opozarja, da lahko model poda napačne podatke, izmišljene navedbe ali reference na neobstoječe vire ter pri tem zveni samozavestno.[1]

Zato ni dovolj vprašati: »Ali odgovor zveni smiselno?« Bolj uporabno je vprašanje: »Kaj v njem mora držati, da lahko na njegovi podlagi ukrepam?«

1. Povezava še ni dokaz

Pri našem primeru bi najprej odprli navedeni vir. Ne zato, da preverimo, ali spletna stran obstaja, ampak ali res potrjuje posamezne trditve.

Ali je to uradna objava razpisa? Ali dokument dejansko navaja 60-odstotno sofinanciranje? Je 30. oktober rok za oddajo ali datum nekega drugega koraka?

Najpomembnejše podatke poiščite neposredno v izvirniku. Pri razpisu je to razpisna dokumentacija z morebitnimi spremembami. Pri izdelku tehnična specifikacija proizvajalca. Pri pogodbi besedilo pogodbe, ne splošen opis podobnih dogovorov.

AI lahko pomaga tudi pri tem. Namesto »Si prepričan?« mu naročite:

Za vsako ključno trditev navedi vir in točen odlomek, ki jo podpira. Če podatka nisi preveril, to jasno označi.

Nato ključni odlomek preverite sami. Tudi navedek v odgovoru je nekaj, kar je treba primerjati z izvirnikom, ne nadomestilo zanj.

2. Pravilen podatek je lahko napačen za vaš primer

Recimo, da dokument res omenja 60 odstotkov. To še ne pomeni, da ta delež velja za vaše podjetje ali vse stroške projekta.

Pri preverjanju našega izmišljenega razpisa bi zato poiskali tudi pogoje: za katere prijavitelje velja, za kakšne dejavnosti in katere stroške. Preverili bi, ali gledamo trenutno objavo in ali je bila naknadno spremenjena.

Podobno ravnajte pri drugih vprašanjih. Navodilo za drugo različico programa vam morda ne pomaga. Cena brez davka ni končni strošek. Pravilo iz druge države ni odgovor na vprašanje o poslovanju v Sloveniji.

Koristno nadaljnje vprašanje za AI je:

Katere podatke o mojem primeru še potrebuješ? Loči, kaj izhaja iz dokumenta in kaj si predpostavil.

To je tudi dober razlog, da že v prvem vprašanju navedete pomemben kontekst. Toda boljši prompt naj olajša preverjanje, ne ga odpravi.

3. Preverjajte sorazmerno s posledicami

Vseh odgovorov ni smiselno preverjati z enako strogostjo.

Pri desetih predlogih za naslov članka lahko hitro izberete uporabnega in druge zavržete. Če AI povzema dokument za sodelavce, primerjajte vsaj glavne ugotovitve, številke in obveznosti. Če odgovor vpliva na davke, pogodbo, zdravje ali varnost, naj bo začetna pomoč, ne edina podlaga za odločitev.

Pri takih vprašanjih je smiseln pregled ustreznega strokovnjaka. AI lahko pred tem pomaga urediti gradivo in pripraviti vprašanja, da bo posvet bolj konkreten.

Praktično merilo je preprosto: kaj se zgodi, če je ta odgovor napačen? Večje ko so posledice, močnejše preverjanje potrebujete.

Od odgovora do odločitve

Odgovor → izvirni vir → preverjanje pogojev → odločitev

Pri našem razpisu bi dober končni rezultat zato ne bil samo »lahko se prijavite«. Bil bi kratek pregled potrjenih pogojev, povezave do ustreznih delov dokumentacije in seznam odprtih vprašanj, ki jih je treba razjasniti pred prijavo.

AI je pri tem lahko zelo uporaben pomočnik. Vendar gladko napisan odgovor ne sme skriti razlike med najdenim podatkom, predpostavko in nečim, česar še nismo preverili.

Cilj ni dvomiti o vsaki povedi. Cilj je prepoznati tistih nekaj trditev, od katerih je odvisna vaša odločitev, in preveriti prav te.